VFP ACR Turquoise
VIOLENCE PREVENTION FORUM

Violence Prevention Defined

The VPF developed this definition of violence prevention in 2021.

Read more about this collaborative process here.

Use the arrows below to read the definition in
11 South African languages.

English:

Violence prevention is the whole of society working deliberately and sustainably to remove sources of harm and inequality, and heal woundedness, by intentionally growing an ethic of mutual care, respect and inclusion to build peace.

IsiZulu:

Ukuvimbela udlame kuwukusebenza kwawo wonke umphakathi ngenhloso, nangendlela esimeme ukususa izimbangela zokulimaza nokungalingani, nokwelapha izilonda, ngokukhulisa ngenhloso ubuntu bokunakekelana, ukuhloniphana nokungabandlululi ekwakheni ukuthula.

Sesotho:

Thibelo ya tshebediso dikgoka ke ha setihaba sohle se sebetsa la morero le tsela e nang le botsitso no tedisa dintho tse lematsana mmoho le ho se lekane, le ho todisa mageba, la sepheo sa ho bopa noya wa tlhokomelano, hlompho le ho akaretswa hore ho tle ho thehwe kgotso.

Afrikaans:

Voorkoming van geweld is die hele samelewing wat doelbewus en volhoubaar saamwerk om die oorsake van leed en ongelykheid uit te wis en om wonde te genees deur doelgerig te werk aan ‘n etiek waar mense omgee vir mekaar, mekaar respekteer en mekaar insluit om vrede te bou.

iSepedi:

Thibelo ya dikgaruru ke ge setshaba ka moka se soma ka maikemisetso le go ya go ile ka nepo ya go tlosa dilo tse di bakago go kwesa batho bohloko le thokego ya tekatekano, le go fodisa bao ba gobetjego ka go godisa maitshwaro a go kgathala ka moka ka maikemisetso, go hlompha le go akaretsa bohle go tlisa khutso.

Tshivenda:

u thirhela u rhaisana hu itea musi tshitsharha tshothe tshi tshi shuma tshi na ndirho nâhone tshi sa nyethi kha u fhedza zwirhangi zwa u rhaisana na u sa linga rhutshiloni na u phupha mbonzhe dza rhutshilo. Zwi itiwa nga u tutuwedza mikhwa mirhuya ya mbârhalelano, thonitho na mutingati kha u fhata mulalo

isiNdebele:

Ukukhandela inturhu mphakathi woke osebenza ngomngopho nangokunzinzileko kobana ususe imithombo yengozi nokungalingani, kanye nokupholisa amanceba, ngokukhulisa ngomngopho umukahwa wokutlhogomelana, ihlonipho nokubandakanywa kobana kwakhiwe ukuthula.

isiXhosa:

uthintelo lobundlobongela kuxa uluntu lulonke lusebenza ngokuthe nacembe nangokuzinzileyo lususa imithombo enokwenzakalisa nokungalingani kwaye upholise umonzakalo, ngokukhulisa ngenjongo lingobo ezisesikweni zokukhathalelana okutana macala, intlonipho kunye noguko ukwakha uxolo.

Setswana:

Thibelo ya tshotlako ke fa baagi bothe ba tlosa, la bomo le ka tsweletso, dibako tsa kotsi le go sa lekaneng, le go fodisa kgobalo ka maikaelelo a go godisa ngwao ya tlhokomelano, tlotlo le kakaretso go aga kagiso.

siSwati:

Kuvimbela ludlame ngumsebenti wemphakatsi wonkhana losebenta идета nangalokuchubekako kukhipha imisuka yekulimata nekungalingani, tutsi nekulapha labalimele, ngekukhulisa ngenhloso lisiko lekunakekelana, kuhloniphana kanye nekutibandzakanya kute kwakhiwe kuthula

Xitsonga:

Ku sivela madzolonga i ku va rixaka hinkwaro ri tirha kun’we hi ku tinyiketela no kota ku susa xihlovo sa ku vaviseka na nkala ndzingano, na ku horisa swilondza, hi ku kurisa ko tiyimisela ka matikhomelo lamanene ya ku nlayisa, ku hlonipha na ku ughenelerisa eka ku aka ku rhula